Predsednik Karol Nawrocki je napovedal referendum o pravosodju, pri čemer so referendumska vprašanja že "predhodno pripravljena", a bo za izvedbo potreboval soglasje senata. Medtem v poljski politiki prihaja do preobratov: Szymon Hołownia, maršal Sejma, beleži dramatičen padec zaupanja volivcev, kar potrjujejo najnovejše raziskave IBRiS za Onet. Opozicija, vključno z Romanom Giertychom, ga ostro kritizira, Giertych je celo napisal zbadljivo pesem. Krzysztof Bosak trdi, da je Hołownia na "listi smrti" Donalda Tuska in da so ga poskušali prisiliti v manipulacije glede Nawrockijeve prisege. Eden od politikov Levice je že napovedal, da se prisege Nawrockega ne bo udeležil, saj želi izraziti svoj "skepticizem".

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob prvem dnevu leta 2026 obiskal praznični sejem pred poslopjem Narodne skupščine v Beogradu, kjer je napovedal, da bo promet na tej ključni prometnici ponovno vzpostavljen najpozneje v ponedeljek, 5. januarja. Območje, kjer so pred kratkim odstranili šotore tabora, poimenovanega 'Ćacilend', trenutno zasedajo praznične stojnice, vendar se bo po predsednikovih besedah stanje normaliziralo v nekaj dneh. Ob obisku se je Vučić dotaknil tudi političnega dogajanja in komentiral javnomnenjsko podporo opoziciji ter študentskim gibanjem. Izjavil je, da nasprotniki oblasti trenutno ne bi mogli zmagati na volitvah, vendar je poudaril, da ostaja vprašanje, kakšno bo politično razmerje sil čez deset mesecev. Njegovi komentarji prihajajo v obdobju intenzivnih infrastrukturnih projektov, ki jih je napovedoval ob koncu lanskega leta, vključno z dokončanjem Donavskega koridorja.

V Srbiji bodo leta 2026 potekale redne lokalne volitve v desetih mestih in občinah, hkrati pa predstavniki oblasti dopuščajo možnost izvedbe predčasnih predsedniških in parlamentarnih volitev. Redne lokalne volitve so predvidene za tiste enote lokalne samouprave, kjer so bili zadnji mandati podeljeni leta 2022, medtem ko bi morebitni predčasni splošni volilni procesi lahko ponovno premešali politično karto države. Napovedi o morebitnih predčasnih volitvah na državni ravni prihajajo v času, ko srbska politika redno uporablja mehanizem predčasnih glasovanj za utrjevanje oblasti ali razreševanje političnih zastojev. Čeprav so redne lokalne volitve omejene na manjše število občin, bi združitev s parlamentarnimi volitvami pomenila obsežno mobilizacijo volilnega telesa po celotni državi. Srbska javnost in opozicija zdaj pričakujeta uradne potrditve terminov, ki bodo določili politično dinamiko v prihodnjih dveh letih.

Generalni sekretar CDU Carsten Linnemann je napovedal obsežno reformo socialne države, ki bo usmerjena predvsem v sistem državljanske pomoči (Bürgergeld). CDU želi s septembrsko reformo zagotoviti, da bodo morali ljudje, ki zmorejo delati, tudi dejansko delati. Linnemann je kritičen do zlorab socialnih prejemkov in poudarja, da bi morali tisti, ki nočejo delati, ostati brez podpore. S tem CDU naslavlja reformni zastoj na področju socialne države, saj je prepričana, da mora delo ponovno postati bolj donosno, sicer bi sistem lahko propadel.

Senegal je praznoval prvi nacionalni dan diaspore v prisotnosti predsednika Bassirouja Diomayeja Fayeja in premierja Ousmaneja Sonkoja. Predsednik Faye je izrazil globoko spoštovanje in priznanje prispevku senegalske diaspore k gospodarskemu in družbenemu razvoju države. Ob tej priložnosti so bile napovedane tudi pomembne strukturne spremembe, namenjene podpori in integraciji senegalskih državljanov, ki živijo v tujini.

Politični analitik Gábor Török je predstavil več možnih scenarijev in tem, ki bi jih lahko madžarski premier Viktor Orbán obravnaval v svojem tradicionalnem nagovoru v romunskem kraju Tusványos. Te napovedi sprožajo ugibanja o prihodnjih korakih vodje madžarske vlade, pri čemer Török izpostavlja šest ključnih možnosti, ki bi lahko oblikovale njegovo sporočilo javnosti.

Vodstvo Demokratske stranke Indonezijske borbe (PDIP) je ostro zavrnilo napovedi, da naj bi stranka na volitvah leta 2029 osvojila le 7-odstotno podporo. Ribka Tjiptaning, članica vodstva PDIP, je izrazila odločnost stranke, da bo te projekcije ovrgla in dokazala svojo moč na prihajajočih volitvah. Izrazila je tudi prepričanje, da obstajajo sile, ki si prizadevajo zmanjšati njihov volilni delež.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Analiza političnega dogajanja v ZDA razkriva pesimizem glede prihodnosti demokratičnih procesov in stabilnosti države. Avtorji opozarjajo, da se gospodarske, politične in socialne težave v svetu stopnjujejo do ravni, ki presega izkušnje preteklih generacij. V letu 2026 se ZDA pripravljajo na vmesne volitve, ki bodo po mnenju analitikov znova označene za ključne, čeprav se stopnjujejo dvomi o dejanski moči volilnega procesa in njegovem vplivu na sistemske spremembe. Razprava se osredotoča na cikle rasti in propada držav, pri čemer kritiki trdijo, da zgolj menjava vodstva ne more zaustaviti globoko ukoreninjenih strukturnih težav. Napovedi za prihodnost vključujejo nadaljnje preiskave primerov, kot je afera Jeffreyja Epsteina, in morebitne pomilostitve, vključno z Ghislaine Maxwell. Politična polarizacija se poglablja, medtem ko administracija Donalda Trumpa še naprej sproža polemike glede imenovanj in odnosa do preteklih preiskav. Zaradi preteklih odločitev o zmanjšanju financiranja energetskih projektov in spremenjenih geopolitičnih razmerij, predvsem v odnosu do azijskih naložb, se ameriški gospodarski sistem spopada z negotovostjo, ki jo nekateri opisujejo kot neizogiben konec določenega razvojnega cikla.

Kolumnist ameriškega časnika The Washington Post David Ignatius je objavil napoved, po kateri bo nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni postal naslednji predsednik Ukrajine. Po Ignatiusovem mnenju bi Zalužni, ki trenutno opravlja dolžnosti veleposlanika v Združenem kraljestvu, lahko leta 2026 prevzel vodenje vlade narodne enotnosti po odhodu sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega. Avtor analize ob tem predvideva, da se bo vojaški konflikt nadaljeval in prešel v fazo krvavega zastoja brez jasnega zmagovalca na bojišču. Napovedi o političnih spremembah v Kijevu prihajajo v času negotovosti glede prihodnjega poteka rusko-ukrajinske vojne. Ignatius izpostavlja, da bi Zalužni lahko predstavljal figuro, ki bi poenotila državo v obdobju po koncu mandata Zelenskega. Kljub pesimističnim vojaškim obetom, ki vključujejo nadaljnje žrtve in utrjevanje frontnih črt, analitik meni, da bo politična tranzicija ključen dejavnik za prihodnost ukrajinske državnosti do konca leta 2026.

Volodimir Zelenski je ponovno kritiziral Zahod zaradi pomanjkanja ustreznega odziva na ruske napade z droni, bombami in raketami na Ukrajino. Izpostavil je, da Zahod ne nudi adekvatnega odgovora na te napade.

Vladislav Maslenikov, vodja oddelka za evropska vprašanja pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve, je izjavil, da dialog med Rusijo in Evropsko unijo ni za vedno izgubljen. Po njegovih besedah bi se odnosi lahko spremenili po izteku mandata trenutne sestave Evropske komisije, saj imajo institucije svoj rok trajanja. Ruska stran s tem nakazuje na možnost prihodnje diplomatske otoplitve, čeprav so trenutni odnosi na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. Maslenikov je poudaril, da so povezave med Moskvo in Brusljem sicer pretrgane, vendar ne nepovratno. Diplomatski predstavnik meni, da bi zamenjava vodstva v evropskih institucijah lahko prinesla nove priložnosti za vzpostavitev stikov. Izjava prihaja v času globoke zaostritve odnosov zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanih sankcij, ki jih je unija uvedla proti Ruski federaciji. Kljub temu Moskva s takšnimi napovedmi ohranja odprta vrata za morebitna prihodnja pogajanja z novo evropsko administracijo.

Po novih projekcijah se je izid parlamentarnih volitev na Nizozemskem izenačil. Skrajna desnica Geerta Wildersa in sredinska stranka D66 Roba Jettena sta po tesnem boju izenačeni.

Ameriški predsednik Donald Trump je vložil veto na zakon, ki bi razširil ozemlje plemena Miccosukee na Floridi, kar je utemeljil z njihovo domnevno obstrukcijo vladnih politik priseljevanja. Odločitev sledi tožbi plemena in okoljevarstvenih skupin, ki so zahtevale strožjo presojo vplivov na okolje za projekt pridržalnega centra v močvirju Everglades, ki ga je Trump poimenoval »Aligator Alcatraz«. Predsednik je v sporočilu kongresu poudaril, da zvezna vlada ne bo financirala projektov za posebne interese, ki niso usklajeni z odstranjevanjem tujcev s kriminalno preteklostjo. Hkrati so se v javnosti pojavile nove kritike in nenavadne napovedi glede predsednikove prihodnosti. Dokumentarist Ken Burns je v pogovoru za Financial Times izrazil sram nad nerazumevanjem ameriške zgodovine in Trumpa označil za »žalitev zgodovinskega spomina«. V Peruju pa je skupina šamanov med tradicionalnim obredom napovedala, da se mora država pripraviti na resno poslabšanje Trumpovega zdravja v letu 2026. Te napovedi sovpadajo z razpravami o njegovi starosti, saj bo predsednik takrat dopolnil 80 let. Znotraj republikanske stranke se pojavljajo tudi notranja trenja, saj kongresnik Thomas Massie preverja podporo javnosti za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi. Razlog za to je njeno domnevno neustrezno ravnanje s spisi Jeffreyja Epsteina, saj kljub zakonskim zahtevam in predvolilnim obljubam javnosti še niso bili razkriti vsi ključni dokumenti, kar sproža nezadovoljstvo na obeh polih ameriške politike.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v novoletni poslanici državljanom napovedal, da bodo v prihodnjih 24 urah objavljene "fenomenalne" politične novice, ki naj bi prinesle zgodovinske premike za državo. Čeprav podrobnosti o naravi teh novic niso bile razkrite, je Vučić poudaril optimizem glede prihodnjega političnega razvoja Srbije. Poleg političnih obetov je predsednik izpostavil tudi tehnološki napredek države, saj se je Srbija na svetovni lestvici pripravljenosti na uporabo umetne inteligence povzpela s 57. na 39. mesto. S tem dosežkom se je država uvrstila med zgornjih 20 odstotkov najbolje pripravljenih držav na tem področju, kar Vučić označuje za fantastičen in zgodovinski uspeh. Retorika o velikih zmagah prihaja v času, ko se srbska oblast sooča z notranjimi pritiski in poskuša utrditi svojo mednarodno in tehnološko podobo.

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah sta si skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa in sredinska proevropska stranka D66 izenačeni. Prve napovedi so sicer kazale na zmago liberalcev D66, vendar se je razmerje moči izenačilo.

Aleksandar Vučić je na letni konferenci za medije izpostavil dva ključna cilja za leto 2026: ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljših gospodarskih rezultatov v zgodovini države. Poudaril je, da bo Srbija nadaljevala s politiko vojaške nevtralnosti in si prizadevala za mir v regiji, pri tem pa se bo držala Ustanovne listine Združenih narodov glede Kosova, Metohije in drugih kriz po svetu. Napovedal je tudi novo, pomembno povečanje pokojnin v letu 2026.

Donald Trump je nakazal možnost uporabe ameriških sil v Nigeriji, kar je sprožilo odzive tako v Nigeriji kot v ZDA. Afriški demokratični kongres (ADC) je pozval Trumpa, naj podpre nigerijsko demokracijo in ne izvaja vojaške invazije. Predsednik Bola Ahmed Tinubu je sklical ministre, medtem ko ga je nigerijski aktivist, ki živi v ZDA, pozval k odločnemu odzivu na Trumpovo grožnjo.

Vladimir Putin je napovedal, da bo most, ki bo povezal Rusijo in Severno Korejo, končan leta 2026. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je izjavil, da bi se lahko Putin in Trump v bližnji prihodnosti znova srečala. Kljub zaskrbljujočim signalom za rusko gospodarstvo, je Putin izrazil optimizem glede gospodarske situacije v Rusiji.

Rusko zunanje ministrstvo je objavilo seznam oseb, ki jih označujejo za "rusofobe", kar je povzročilo odziv Italije. Med uvrščenimi na seznam so italijanski predsednik Sergio Mattarella, zunanji minister Antonio Tajani in obrambni minister Guido Crosetto. Italija je na seznam odgovorila z obsodbo "propagande Kremlja" in poklicala ruskega veleposlanika na pogovor. Medtem pa se pojavljajo analize o poteku vojne v Ukrajini, pri čemer nekateri menijo, da je Rusija vojno že izgubila, ker ni uspela poraziti Ukrajine.